V začetku leta 2009 sem se posvetil psihoterapevtskemu svetovanju. Po izobrazbi sem magister zakonske in družinske terapije. Moj pogled zajema človeka kot celoto. Svojega telesa se namreč vsak zaveda, prav tako je vsak posameznik v stiku s svojo zavestjo. Globoko pa verjamem, da se v vsakem človeku skriva tudi podzavest oziroma nezavedno čutenjsko področje, s katerim pa človek praviloma ni v stiku. Ali drugače, v vsakem posamezniku je nujno prisotna podzavest, ki ga vodi in usmerja. Razum in kontrola sta na tem mestu povsem nemočna, prav zato se tolikokrat v življenju zgodi, da si človek reče, da ne razume kaj se dogaja, da nima odgovorov oziroma je srečal samega sebe. V vsakem človeku se nahaja tudi njegova duša, ki odpira še nova vprašanja in poglede.
Vsakega človeka je moč razumeti kot telesno in duhovno bitje. Telesnost zajema telo, človekovo psiho (zavest in podzavest) in predvsem osrednji center, ki je v možganih. Duhovnost pa je povezana z dušo, ki jo razumem kot energijo, svetlobo ali energetsko matrico, ali čisto preprosto - košček božjega, ki je v vsakem telesu. Duša je povezana z energetskim sistemom človeka, ki je viden kot sistem čaker, ki napaja človekovo avro in prebiva v srcu.
Tako kot je povezano telo z dušo, tako je povezana duša z energetskim sistemom in so možgani s srcem.

 

Kje je mesto psihoterapije?

 

V prvem koraku psihoterapija pomaga človeku poiskati stik s svojo podzavestjo. Razjasni mu, kaj in zakaj se mu nekaj dogaja v življenju. Predvsem razjasni, zakaj posameznik živi v strahu, zakaj ima čustvene bolečine in težke čutenjske modele, ki s seboj nosijo trpljenje in probleme. Cilj je, da nezavedno in zavest postaneta eno. Človek na ta način v polnosti začuti samega sebe. Ko je v stiku s samim seboj in razume ter odkrije vzroke za svoje počutje in modele življenja, je hkrati tudi pripravljen, da odpravi težka in boleča čutenja. To poteka na več načinov (meditacija in druge tehnike samočiščenja). Ko so vzroki odpravljeni, je človek pripravljen v svoje življenje uvesti nove vzorce mišljenja in čustvovanja.
Kaj imam od psihoterapije?
Želeno stanje je, da je človek vedno bolj srečen, varen, zadovoljen in izpolnjen. Hkrati se lahko znebi bolezni, za katere vemo, da so v večini psihosomatskega izvora; si zagotavlja dobro fizično kondicijo in zdravje v prihodnosti. Boleča in ranjena psiha namreč vedno nujno pripelje do telesnih obolenj.
Zdravniki so odlično izučeni, da najdejo vzroke bolezni in težav, ki jih ima posameznik na telesu in jih v nadaljevanju z uveljavljenimi metodami in načini tudi odpravijo. Delo psihoterapevta pa je, da skupaj s posameznikom poišče vzroke za čustvene težave na ravni njegove psihe in mu jih pomaga odpraviti.

 

Kakšna je vloga duhovnega svetovanja?

 

Človeško telo in psiha sta močno povezani, vendar to ni vse, kar razumem pod pojmom človek. V prav vsakem posamezniku je tudi duša, ki odpira vprašanja o novih dimenzijah. Osredotočenost zgolj na telesnost pomeni, da človek izgublja polovico samega sebe. Cilj svetovanja in predavanj je, da se posameznik vedno bolj bliža ravnovesju med nebom in zemljo.
Pogovori o duhovnosti človeku omogočajo, odgovore na osnovna vprašanja:

 

  1. Kaj je smisel življenja?
  2. Zakaj trpim in imam čustvene bolečine?
  3. Zakaj se življenje ne odvija tako kot pričakujem?
  4. Zakaj zboli moje telo?

Nova spoznanja in drugačno zavedanje človeka vodi do stanja, ko se ima rad, se ceni in spoštuje in postaja vedno bolj zdrav. Prav tako se poveča stopnja sreče in izpolnjenosti in kar je morda najpomembnejše, človek v sebi ponovno odkrije tisto radost, s katero se je rodil in jo lahko opazujemo pri majhnih otrocih.

Pot svetlobe