Ob odhodu od doma, skupaj z osamosvojitvijo, prvo službo in začetkom življenja v paru sem se kar naenkrat spopadla z neprijetnimi tesnobnimi občutki in nekajkrat tudi napadi panike. Ker sem bila doslej vedno mirna, srečna in izpopolnjena, me je vse to kar malo prestrašilo, zato sem se obrnila na Andreja. V pičlih štirih srečanjih mi je razložil vzroke za moje občutke in misli, me soočil z vzorci, ki jih kot nekdo, ki je odraščal brez očeta, nosim s seboj ter me - najpomembneje - naučil, kako živeti, ampak zares ŽIVETI in uživati življenje. Brez lastnih omejevanj in komplikacij.
Hvaležna sem mu, da sem zopet JAZ in spet diham na polna pljuča, srečno.
Pot svetlobe