Terapije pri Andreju so zame srečanja, kamor sicer še vedno pridem rahlo napeta in vznemirjena, ker pridem z zavedanjem, da se najbolj obrestuje popolna iskrenost, kamor pa spada tudi ranljivost, a hkrati tudi z veliko željo, da spregovorim o sebi ter svojih težavah, da sem slišana in sprejeta.

Prijazne oči in širok nasmeh v pozdrav, sladka naravna dišeča toplota, peč in drva, kavč, kava in voda, orhideja, pogled skozi okno v gozd … pa sem tam in je vse ok… sem že pristala na drugem planetu.

Andrej je zelo dober poslušalec, ki zna ravno ta pravi čas postaviti vprašanja, s pomočjo katerih se lahko prestavim globje vase, na področja, ki jih morda ne želim videti ali pa zelo bolijo. Opazila sem, da med terapijo zvesto opazuje telesne znake, mimiko obraza, dihanje, pa ton glasu in tudi tišino, ki nastane. Čeprav mi je tišina med terapijo neprijetna in težka za zdržat, pa mi je velikokrat prinesla sporočila oziroma odgovore, saj so moji odzivi nanjo močnejši, jasnejši. Ko sem obtičala v težkih čutenjih in se mi je zdelo vse brezupno, so se me njegove zgodbe, ki jih zna pripovedovati tako živo, vedno dotaknile, da sem zmogla svoj pogled razširiti, pogledati še drugače in kot v čudežu so v tistem trenutku tudi moja težka občutja izginila. Cenim, da zna terapijo peljati tako, da sem se po posameznem srečanju kljub zelo težkim občutjem me terapijo na koncu počutila dobro, na en način pomirjena s seboj. Med posameznimi srečanji me je doma občasno lovila težka tesnoba in v tem sem počutila zelo osamljena. Takrat mi je veliko pomenilo, da sem lahko z njim preko mejla ali po telefonu podelila, kako sem.

V zadnjih štirih letih Andrej moj tretji psihoterapevt, zato lahko primerjam različne pristope k delu. Njegov način me je prepričal tudi zaradi povsem svobodne izbire, kako pogosto bodo srečanja, torej nobenih paketov in plačevanja v naprej. Všeč so mi bile zelo različne naloge za doma, kot na primer predlogi za branje določenih knjig, sprehodi, učenje novih modelov notranjega govora. Tudi ni zanemarljivo, da pogovor pri njem traja do 90 minut, kar se mi zdi ta prav čas, da gre en problem res skozi cel val in da ni ostrih prekinitev pogovora. Do Andreja kot človeka in terapevta sem pridobila veliko mero zaupanja tudi s tem, ko mi je predlagal, da bi se tikala. Opazila sem, kako mi je šlo s tikanjem lažje in se počutila na tak način bolj sproščeno, saj ni bilo med nama stene uradnega tikanja. Nadvse lepo in privlačno se mi zdi, ker v svoje delo vpleta tudi širši vidik človekovega obstoja, duhovno sfero.

Duška, 36 let

Pot svetlobe